Meddeželni načrt II
z denarno podporo Evropske skupnosti FESR
|
|
 |
|
Zoper nevarnost naskokov na severno stran v smeri dolin Val Pusteria in Valle Isarco od novoosnovane italijanske države, že pri koncu osemnajstega stoletja avstroogrsko cesarstvo je osnovalo red vojnih utrdb v zgornji pokrajini Cadore. Prve utrdbe so bile zgrajene med leti 1884. in 1892. v severovzhodni smeri Tre Sassi, na področju Sesto, Landro in Prato Piazza. Samo kasneje je bilo odločeno, da se prepreči prehod v prelazu Passo Valparola z dodatno utrdbo “Forte Tre Sassi”.
Gradnja se je dejansko začela samo v poletju 1898. leta. Utrdba je bila opremljena z dvema brdskima topima od 80 mm., ki sta bila naperena proti jugu. Dva utrjena 60 milimeterska topa pa sta bila naperena v smeri prelaza Passo Falzarego. Ena vrtljiva oklepna kupola je služila kot opazovalna in merilna točka za trajanje spopadov. |
|
|
 |
|
|
Na oknih so bile postavljene železne rešetke , in so se zapirala s teškimi jeklenimi oknicami. Peči iz litega železa so ogrevale sobe, ki so bile razsvetljene s petrolejkami. Vodo je obskrbljevala deževnica iz strehe in delno jezero Lago di Valparola iz katerega so jo črpali. V kletnih prostorih se ja nahajala mala kripta s tremi grobi. V utrdbi in v povezanem “intendantskem skladišču” je lahko stanovalo vseskupaj 100 vojakov. |
| Dne 5. julija 1915. leta italijansko topništvo, ki je bilo razvrščeno na področju Cinque Torri je začelo obstreljevanje z minometi od 210 mm., kakor tudi z manjšimi kalibri. Že prvega dne je bila povzročena ogromna škoda kajti zidovje starinske zgradbe ni bilo več v stanju, da še prenese nalet izstrelkov. Kar 30 strelov je zadelo cilj, od teh pa je trojka popolnoma prebila streho kar je še dandanes mogoče opaziti. Vojska ni bila več v stanju, da proži odpor saj je bilo mrtvih in ranjenih. Tedaj pa je bila utrdba takoj zapuščena. |
Začetek
