Meddeželni načrt II
z denarno podporo Evropske skupnosti FESR
|
|
 |
|
Dne 20.oktobra 1915. vod italijanskih alpincev je dosegel na planini Lagazuoi polico, oziroma široko skalnato stopnico, katera preseče steno na polovici brda, in ki je bila presenetljivo zanamarjena od Avstrijcev.
Polica Martini po imenu poveljnika bataljona, ki jo je zavzel je postala trn v avstrijskem boku. Od tod namreč Italijani so mogli brez škode udarjati s strojnicami in z ročnimi bombami po avstrijskim bojnim črtam na prelazu Passo Valparola. Sicer je bila že jasna vsem borcem nepotrebnost običajnega načina bojevanja, ki se je pokazal popolnoma neučinkovit proti z žičnimi ovirami in s strojnicami obranjenim postojankam.
Obe vojski sta zato začeli izkopavati brdo, da bi v notranjosti uredili zaklonišča za preživetje vojakov in za ohranitev orožja, tako da se je Lagazuoi preobrazil v novi grad XX. stoletja. |
|
|
 |
|
|
Tako so hitro odkrili, da edin način zavzemanja nasprotnih utrjenih postojank je bil mogoč le z izkopom predora do sovražnika in povzročiti eksplozijo z razstrelivom. Eksplodiralo je pet “min” od katerih štiri avstrijske v smeri police Martini ter ena italijanska za osvojitev brda Lagazuoi. Kar še dandanes vidni bombni krateri na vrhu planine in dva velika melišča v podnožju, ki jih sicer ni bilo opaziti v slikah pred vojno, prestavljajo rezultat teh eksplozij. Tudi mine so bile v bistvu neučinkovite, ker so privoščile le nepomembno taktično korist obema vojskama.
V oktobru leta 1917. avstroogrski preboj v Kobaridu je povzročil umik italijanske vojske na bojno črto brda Grappa in reke Piave z neizogibnim odstopom od dolomitske fronte in od kiklopskih utvrdb v srcu planin. |
| |
Začetek
